Se bomo v Sloveniji soočali tudi s tornadi?!

Javnost preseneča podatek, ki je v okviru analize vremena po Evropi v lanskem letu zakrožil v javnosti. Govorimo o tornadih. So ti naša nova vremenska prihodnost?

Se bomo v Sloveniji soočali tudi s tornadi?!
Z nami se je o tornadih pogovarjal Branko Gregorčič iz Urada za meteorologijo (Arso).  sta

Evropski laboratorij za preučevanje izrednih vremenskih pojavov je sporočil, da so lani v Evropi, predvsem v njenem sredozemskem delu, zaznali kar 500 tornadov.

Ta podatek se mnogim zdi nenavaden, številka je namreč visoka, sploh upoštevajoč dejstvo, da se sicer ta huda vremenska nevšečnost dogaja predvsem onkraj luže, v Združenih državah Amerike. Tam tornadi povzročajo tudi precejšno materialno škodo. Od leta 1985 do 2004 so te vremenske katastrofe po Ameriki povzročile za 65 milijard dolarjev škode, to je povprečno 3,25 milijarde dolarjev letno. Sicer je letno na območju Amerike zabeleženih okoli 800 tornadov.

To ni nič novega

A kot nam pove Branko Gregorčič iz Urada za meteorologijo Agencije republike Slovenije za okolje (Arso), tako dogajanje ne predstavlja nič posebnega. »Tornadi se tudi v Evropi pojavljajo že od nekdaj, čeprav je res, da so pogoji za njihov nastanek ugodnejši v ZDA, kjer je Skalno gorovje orientirano v smeri sever – jug in se tako predvsem na srednjem zahodu lahko zelo zbližata topel in vlažen zrak iznad Mehiškega zaliva ter na drugi strani mrzel in suh zrak iznad severa celine,« pojasni uvodoma.

Nadalje razloži, da je pojav vezan na močne nevihte, »te pa nastajajo, kadar je v spodnjih plasteh ozračja čim bolj toplo in vlažno, v višinah pa čim hladneje in čim bolj suho. Pojavljajo se praviloma v topli polovici leta.«

tromba.jpg

Tako izgleda tornado, ki se pojavi nad morjem; ta lahko potuje tudi na kopno.

dreamstime

Pri sogovorniku želimo preveriti, ali je število lani zabeleženih tornadov na območju Evrope res izjemno, in če to drži, posledica česa so. Poglavitno vprašanje, ki mu ga zastavimo, pa je, ali so lahko tornadi naša prihodnost. »Glede opazovanega števila tornadov bi težko podali oceno o tem, ali pojav postaja pogostejši. Predvsem sodobne komunikacije, vključno s kamerami na telefonih, omogočajo beleženje več pojavov v naravi,« meni. Doda, da naraščanje temperature načeloma omogoča, da ozračje lahko sprejme več vodne pare, torej je na voljo več energije za vremenske procese. »Ker pa je tornado statistično redek pojav, je verifikacija trenda zelo težavna.«

Kje v naši bližini so

»Tornadi so sicer razmeroma pogosti nad ravninskimi predeli, v razgibanem reliefu pa manj. V naši okolici jih je največ nad Padsko nižino, nad severnim Jadranom, pa tudi nad Panonsko nižino,« še pojasnjuje Gregorčič.

Omeni nam še dva tornada, ki sta pustošila pri nas ali zelo blizu. Eden je tisti, ki je leta 1916 divjal južno od Dunaja. Šlo je za čas med prvo svetovno vojno. Vremenska katastrofa je zahtevala kar 32 smrtnih žrtev. »V Sloveniji sicer beležimo le en dokumentiran tornado. Ta je bil 23. avgusta 1986,« pravi.

logatec1.jpg

V Logatcu je strehe silen tortnado kar odkrival. Prebivalci so bili osupli.

Logatec.net

Bil je v Logatcu

Spomnimo se slovenskega tornada. Zgodilo se je na Notranjskem, v okolici Hotedršice. Hitrost vetra v tem tornadu je bila 216 kilometrov na uro. Od tam je vrtinčast vihar potoval čez Hotedršico, Žibrše, Spodnjo Zaplano in čez Ljubljansko barje do naselja Tomišelj. Pas opustošenja, kot navajajo viri, je bil dolg kar 34 kilometrov, širok pa okoli 100 metrov. Ozko in dolgo območje opustošenja je poleg dejstva, da so bila na ravnem zemljišču drevesa podrta v nasprotnih smereh (celo 180-stopinjski kot med podrtima drevesoma), glavni znak, da je res šlo za tornado.

Vihar je za celotno pot po izjavah očividcev in iz literature potreboval od pol ure do ene ure, torej se je vrtinec gibal s hitrostjo med 32 in 58 kilometrov na uro. To pomeni, da je veter v vrtincu dosegal hitrost od 216 do 360 kilometrov na uro.

logatec2.jpg

Škoda je bila v Logatcu in okolici zaradi tornada zelo huda. Podoba kraja je izgledala tako kot bi ga prizadel močnejši potres.

Logatec.net

Kaj pa je bilo na Krasu?

A ljubiteljski meteorolog in lovec na tornade Marko Korošec iz okolice Sežane je prepričan, da smo pri nas imeli še en tornado, in to ne prav dolgo nazaj, in sicer v Mahničih pri Sežani. Zgodilo se je z nevihto, ki je divjala avgusta 2014. Korošec je takrat za naš časopis dejal, da je tistega dne tornado čakal v Tržaškem zalivu. »Vremenska napoved je nakazovala, da bi se utegnilo nekaj zgoditi, zato sem domala vso noč preživel v avtu v Tržaškem zalivu. Opazoval sem razvoj nevihte, gibanje oblakov, smer vetra. Razmere so bile kot nalašč za nastanek tornada, a tega nad morjem, kjer je največ možnosti zanj, ni bilo. Se je pa vrtinčenje zraka skupaj z nevihto pomikalo proti jugozahodu, a si nisem mislil, da bo udarilo na Krasu. Proti jutru sem se odpravil domov, zaspal za kakšni dve uri, in ko sem zjutraj izvedel, kaj se je zgodilo v Mahničih, le dobrih deset kilometrov od mojega doma, sem se takoj odpravil tja, da proučim najbolj vidne dokaze, še preden jih odstranijo,« je dejal Korošec.

logatec3.jpg

Z nevihto je na avgustovski poletni dan nad Notranjsko prihrumel pravi tornado.

Logatec.net

Takoj ko je videl posledice burnega vremena, pa je vedel. »Ni dvoma, bil je tornado. Ko sem se pripeljal v Mahniče, sem vedel, da je to to. Poškodovana drevesa v spiralni obliki, strešniki ter deli ali celotna ostrešja zapičena v tla, predmeti, ki jih je odneslo tudi do tristo metrov daleč. Ja, vse to so znaki, ki nakazujejo, da je Mahniče zajel tornado. Le nekaj kilometrov stran je bilo mogoče opaziti znake klasične nevihte z močnejšo burjo, to pomeni, da je tornado potem zgubil moč in preprosto izginil,« je po dogodku izjavil za naš časnik. Škoda je takrat znašala okoli 200.000 evrov.