Veste, pod kaj vse se je podpisal legendarni Miki Muster?

Miki Muster, ki je v 93. letu umrl v ponedeljek v Notranjih Goricah, se je s svojimi številnimi deli in izjemnim opusom uvrstil v sam vrh slovenske likovne kulture. Po zaslugi več kot 40 zgodb o legendarnih Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku velja za osrednjega predstavnika slovenskega stripa.

Miki Muster se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti. Odraščal in šolal se je v Ljubljani, razen med drugo svetovno vojno, ko je v Murski Soboti obiskoval gimnazijo. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral iz kiparstva, med študijem pa se je preživljal s petjem.

Kot je zapisano na spletni strani muster.si, se je Muster začel s stripom resneje ukvarjati v študentskih letih, za risani film pa se je navdušil že kot otrok. Prevzeli so ga Disneyjevi junaki. Ko so v Ljubljani okoli leta 1938 vrteli celovečerni film Sneguljčica in sedem palčkov, je začel sanjariti o tem, da bi ustvarjal risane filme. “Vsak košček papirja, vsi robovi šolskih zvezkov so bili porisani s škrati,” se je nekoč spominjal.

Mustrova risba je z leti dozorevala, njegovi junaki so dobivali prepoznavne poteze. V začetku 50. let je začel risati Zvitorepca, s katerim je tudi postal najbolj prepoznaven. Glavni junaki stripa – poleg lisjaka Zvitorepca še volk Lakotnik in želvak Trdonja – so živali s človeškimi lastnostmi, ki se uspešno spopadajo z najrazličnejšimi pustolovščinami.

Dve desetletji je bil ilustrator pri Slovenskem poročevalcu oziroma Delu, nato je ustvarjal kot svobodni umetnik. Prvi slovenski risani film Puščica je leta 1960 režiral in animiral za Viba film, sledila sta Kurirček Nejček in Zimska zgodba. Na področju risanega filma je bil samouk.

Med letoma 1967 in 1990 so njegovo ustvarjanje zaznamovali tudi številni duhoviti in zelo priljubljeni televizijski reklamni spoti. Ustvaril je kar okrog 380 reklamnih spotov. Najbolj priljubljeni so bili tisti za bonbone Visoki C, Viki Kremo in Čunga Lungo.

Leta 1973 se je odselil v Nemčijo, kjer je pri Bavaria filmu animiral like drugih mojstrov. Ko je sredi 70. let srečal Guillerma Mordilla, humorista in karikaturista, je nastala serija 400 risanih filmov, v skupni dolžini 400 minut. Ta serija je imela izreden uspeh in so jo vrteli po vsem svetu, navaja spletno mesto muster.si.

Po osamosvojitvi Slovenije se je Muster vrnil v domovino in začel risati politične karikature. Nekaj časa je bil karikaturist pri Magu in pozneje pri Reporterju. Leta 2014 mu je Združenje novinarjev in publicistov podelilo častno priznanje Boruta Meška za njegov življenjski opus in likovno ustvarjanje na področju politične karikature.

Je prejemnik še številnih drugih nagrad in priznanj. Leta 2014 ga je predsednik republike Borut Pahor odlikoval z državnim odlikovanjem srebrni red za zasluge, in sicer za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa.

Ob prejemu državnega odlikovanja je povedal, da si je že v otroštvu zastavil cilj, da bo v svojem življenju z risbo zabaval ljudi, tako, kot so drugi skozi slikanice zabavali njega. “V svojih risbah sem se vedno zavzemal za mir in nič nasilja”, je poudaril.

Leta 2015 je prejel veliko Prešernovo nagrado. “Mustrovi stripi vsebujejo spoj precizne obrisne linije, stilizacijo in realistični perfekcionizem, zanesljivo kompozicijo, pregledno kadriranje, brezhibno animacijo likov, stripovsko dinamiko, scenaristično inventivnost in tekoče dialoge,” je pisalo v utemeljitvi.
Ob prevzemu nagrade je dejal: “Ko sem bil otrok, sem sanjal o tem, da bom zabaval generacije otrok in mislim, da mi je uspelo. Imam pa željo. Če imate tudi vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se meni.”

Vselej je risal zase in pri tem zelo užival: “Bil sem deloholik, delal sem lahko tudi 16 ur na dan. A v resnici mi nikoli ni bilo treba delati, saj risanja nisem razumel kot delo. Risal sem zase in se pri tem zabaval, se smejal v sebi. Rekel sem si, če se jaz navznoter smejim, se bodo zabavali tudi drugi,” je dejal v pogovoru za STA pred tremi leti.

Izbori Mustrovih stripov in ilustracij so bili predstavljeni na več razstavah. V letu prejema najpomembnejše slovenske nagrade za umetnost so bila njegova dela v ospredju knjižnega sejma v Leipzigu, istega leta mu je veliko retrospektivo posvetil Muzej sodobne umetnosti Metelkova, kjer je bil na ogled izbor iz njegovega obsežnega opusa s področij stripa, slikanic, risank, reklam in karikature.

Leta 2015 so na Slovenskem knjižnem sejmu avtorju večnega Zvitorepca namenili preddverje Gallusove dvorane Cankarjevega doma, kjer so predstavili presek njegovih del. Na spletu pa se je tega leta pojavila tudi vremenska aplikacija z njegovimi stripovskimi junaki. Lakotnik, Zvitorepec in Trdonja uporabnikom pametnih telefonov in tablic v obliki kratkih, zabavnih animacij sporočajo, kakšno je vreme.